Minister Mesec predlaga 1.000 evrov minimalne plače, v gospodarstvu zaskrbljeni

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na današnji novinarski konferenci predstavil najnovejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višino minimalne plače.

Vrednosti kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na več socialnih transferjev, pa za zdaj ne bodo spreminjali, saj da se trenutno ukvarjajo le z minimalno plačo, je pojasnil Mesec.

Zadnji izračun je bil pripravljen leta 2022, ko je bila višina minimalnih življenjskih stroškov postavljena pri 669,83 evra. K vzpostavitvi novega zneska so že dalj časa pozivali sindikati, saj da je tisti izpred treh let zastarel in prenizek.

Kot je povedal Mesec, so se za nov izračun višine minimalnih življenjskih stroškov odločili zaradi visoke inflacije v zadnjih letih ter naraščajočih življenjskih stroškov, predvsem hrane. Življenje v Sloveniji postaja vse dražje, kar številna gospodinjstva spravlja v neugoden položaj, je dejal.

Minimalni življenjski stroški so bili preračunani na podlagi košarice dobrin življenjskih potrebščin, pri čemer so primerjali cene šestih največjih trgovcev v Sloveniji. Analizo so izvedle neodvisne institucije, in sicer NIJZ, Surs in Inštitut za ekonomske raziskave na Ekonomski fakulteti. Ugotavljajo, da so minimalni življenjski stroški danes za 18 odstotkov višji, kot so bili leta 2022, in sicer znašajo 791 evrov.

Kakšen bo vpliv na minimalno plačo

V skladu z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 velja, da mora biti minimalna plača najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. To pomeni, da bo najnižja možna minimalna plača ob novi vrednosti minimalnih življenjskih stroškov znašala 949 evrov, najvišja pa 1.107 evrov.

O tem, kakšna bo točna višina minimalne plače, se bo treba dogovoriti še s socialnimi partnerji. Mesec je kot ustrezne višine navedel naslednje zneske: 949 evrov neto, 982 evrov neto (to je zadnji izračunan prag tveganja revščine za samsko osebo) in 1.000 evrov neto. S slednjo Mesec namerava stopiti tudi pred socialne partnerje.

Skupaj z minimalno plačo se bo povečala tudi minimalna študentska urna postavka, minimalna postavka za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo obvezne božičnice.

Nova vrednost minimalne plače bo določena v januarju po posvetu v koaliciji in s socialnimi partnerji, je še dodal Mesec.

V OZS zaskrbljeni

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zaradi ministrove napovedi zaskrbljeni. Opozarjajo, da je takšen dvig ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne posledice za gospodarstvo.

Med temi so poudarili možnost vertikalnega dviga plač, saj bodo po njihovih besedah dvigu minimalne plače morala podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Opozarjajo tudi, da bi dvig vodil v vsesplošno draginjo in povzročil inflacijsko spiralo, saj bodo podjetja morala višje stroške dela prenesti v cene svojih izdelkov in storitev.

“Obrtniki in podjetniki nismo proti višjim plačam. Želimo si, da so naši zaposleni dobro in pošteno plačani, vendar mora biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. Če želi država delavcem zagotoviti 1.000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov,” je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se prav tako boji rasti inflacije. Za STA je sicer ocenil, da je Meščeva napoved preuranjena in pretirana. Kot je pojasnil, 1.000 evrov neto pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 14 odstotkov. “Mi tega nismo pričakovali, pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, omenjalo se je, da naj bi bilo nekje med splošno in prehransko inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno izven teh okvirjev,” je povedal.

Novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem temelji predlagano zvišanje, se delodajalci niso bali, je zatrdil. Zavedajo se, da so ti stroški v treh letih, odkar je bil izračun pripravljen zadnjič, zrasli, a zrasla je tudi minimalna plača. “To pomeni, da bi moglo v najslabšem primeru priti do usklajevanja samo za razliko,” je bil kritičen Gorenšček. Usklajevanje z inflacijo bodo pri GZS zagovarjali tudi na januarskem posvetu socialnih partnerjev, ki ga bo sklical minister Mesec.